1. MESTO V KATEGORIJI OD 2. DO 4. RAZREDA:
JAZ SEM JAZ, TI SI TI
Jaz sem jaz, ti si ti.
Ne moreva se ponavljati,
ne more biti tako,
ker bi se zgodilo to:
prijatelja ne bi več bila
in bi se vsakič kregala.
Prijazna drug do drugega ne bi bila
in najin svet
bi na glavo obrnila.
Ne morem biti jaz ti ali ti jaz.
Ko bi pisali pesem bi se jezila,
ker bi enako pesem dobila.
Zato zapomni si
da nekdo drug biti pametno ni.
Ajda Ftičar, 3. razred
2. OŠ Slovenska Bistrica
2. MESTO V KATEGORIJI OD 2. DO 4. RAZREDA:
JAZ SEM JAZ, TI SI TI
Jaz sem jaz, ti si ti,
jaz sem bela, ti pa črna.
Jaz se zjutraj v mehki postelji zbudim,
zajtrk dobim,
v šolo z avtobusom odhitim,
tam tudi prijatelje dobim
in se pridno učim.
Ti na trdem ležišču spiš,
za zajtrk kaj malega dobiš,
v šolo peš odhitiš,
tam se pridno učiš.
Ko končaš, se nič ne igraš,
saj čez drn in strn
spet domov peš odhitiš.
Jaz se popoldan igram,
imam veliko igrač,
ti pa na njivo odhitiš,
da za večerjo kaj dobiš.
Jaz sem jaz in ti si ti,
jaz sem iz Slovenije, ti pa iz Somalije.
Obe sva osemletnici te ZEMLJE.
Anja Lokar, 3. razred
OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, Podružnica Lokavec
3. MESTO V KATEGORIJI OD 2. DO 4. RAZREDA:
KDO SEM JAZ, KDO SI TI?
Jaz plezam v hribe, ti se pelješ v hribe.
Jaz sem bel, ti si črn.
Jaz igram nogomet, ti igraš košarko.
Jaz sem suh, ti si debel.
Jaz igram igrice, ti si šel na sprehod.
Jaz jem kosilo, ti si šel na tekmo.
Jaz ležim, ti igraš igrice.
Jaz navijam za Ronalda, ti za Messija.
Jaz sem zelo dober matematik, ti si zelo dober glasbenik.
Jaz sem hiter, ti pa počasen.
Jaz sem lačen, ti si sit.
Jaz sem Nik, kdo si ti?
Nik Alandžak, 3. razred
OŠ Dušana Bordona Semedela – Koper
JAZ SEM JAZ IN TI SI TI
Jaz sem jaz
in ti si ti,
vsak po svoje
živi.
Ko pogledam
te v oči,
se mi zazdi,
da nisi podoben mi.
Jaz bela sem
in ti črn si
vsak v pravljici
junaka lovi.
Bodi ti in
jaz bom jaz.
Ne sledi mi!
Jaz sem jaz
in ti si ti,
življenje se
naj ne spremeni.
Ta svet naj
takšen živi,
skupaj igramo
lahko se vsi.
Elizabeta Liza Muršec, 4. razred
OŠ Kidričevo
1. MESTO V KATEGORIJI OD 5. DO 9. RAZREDA:
Luna, ki je želela postati Sonce
Luna je želela postati Sonce.
Želela je zapustiti svojo samoto
in prevzeti najsvetlejšo lepoto.
Želela si je napraviti žarke,
takšne najimenitnejše znamke,
ki jih imajo vse prave zvezde
na televiziji in v časopisih.
Želela je svetiti le podnevi,
z vročimi poletnimi napevi,
delati družbo svojemu Soncu,
iti z njim k najlepšemu koncu.
In začela je vstajati zjutraj.
S Soncem sta svetila ves dan,
da so ljudi pekle otožne oči,
potem pa niso videli ponoči,
niti, ali še živijo ali le spijo.
Tako so se ti ljudje, nekoč,
šli glasno pritoževat, rekoč:
ne rabimo dveh Sonc, le eno.
In uboga Luna, vsa žalostna,
in vedno bolj butasto otožna,
je spet postala ona – Luna.
Takšna kot je – najboljša.
Tako kot sva midva.
Ti – Sonce, jaz – Luna.
Ostaniva taka – Drugačna.
Nihče naju ne potrebuje enaka.
Amadeja Rek, 9. razred
OŠ Angela Besednjaka Maribor
2. MESTO V KATEGORIJI OD 5. DO 9. RAZREDA:
JAZ SEM JAZ, TI SI TI
Sem takšna, kot sem in ni me sram,
da včasih preprosto ničesar ne znam.
Da buljim v strop kot kak teleban
in nagnem še glavo nekoliko vstran.
Prazna je glava, prazno srce,
preprosto prav nič mi v glavo ne gre.
Sem res neumna ali naivna,
mogoče celo rahlo “debilna”?
Pogledam čez mizo, so čudni mi vsi
in se sprašujem, kam svet se vrti.
Eni veseli, drugi debeli,
vsi pa bi radi v obilju živeli.
In v tistem trenutku se smešno mi zdi,
zakaj bi vsi radi popolni bili.
Kaj je narobe, če nekaj ni dobro,
kje je pravilo, kako najdeš svobodo?
Lepo je, če včasih lasje ti štrlijo,
da ti je vseeno, če se ti smejijo.
Če oblečeš rdečo in belo nogavico
in s prijatelji odideš na pico.
Med sabo se moramo spoštovati,
ne samo starši, sestre in brati.
Črni, rdeči, beli, rumeni,
vsi smo na istem svetu rojeni.
Poštenje, spoštovanje in ljubezen neskončna,
to nas pripelje do srečnega konca.
Ni važen denar, sreča in stan,
malenkost lahko polepša nam dan.
Vsak izmed nas mora verjeti,
si modrost in razumevanje nabirati z leti.
Ceniti, da vsi nismo si enaki
in to do smrti spoštovati.
Zoja Plimon, 8. razred
OŠ Neznanih talcev Dravograd
3. MESTO V KATEGORIJI OD 5. DO 9. RAZREDA:
EN SVET, NESKONČNO MISLI
Nekateri mislijo,
da ne spadajo v ta svet,
vendar je vsak človek
po svoje lep.
Ni pomembna barva kože,
saj ljudje smo kot rože:
vsak drugače diši,
vsak po svoje cveti.
Ne pusti drugim,
da ti povejo kako živeti,
kaj moraš rad imeti.
Saj ti nisi jaz,
jaz nisem ti,
zato ne govori mi,
kako moram razmišljati.
Spoštuj sebe,
spoštuj druge,
poišči pot v svet,
kjer ne bo nihče prizadet.
V redu je, če nisi tak kot ostali,
lahko si karkoli želiš,
bodi to ali tisto,
vendar vedno bodi ti.
Julija Gabrovec, 6. razred
OŠ Janka Kersnika Brdo
UNIKAT
V sebi imaš dar,
zakaj ti zanj ni mar.
Bodi poseben, to kar si,
to kar ni vsak izmed nas,
kar si le tvoje srce želi.
Unikat si in ne posnemaj drugih ljudi,
ker takrat najboljši si,
ko si ti in delaš tisto kar te veseli.
Živi življenje,
pa čeprav kdaj boli.
To je del njega
preplezati moraš tudi strme poti.
Kaj če ne veš, kdo sploh si,
in kaj si tvoje srce najbolj želi?
Če ne najdeš sploh svoje poti
in zaradi tega posnemaš druge ljudi?
Če sam si in prijatelja ni,
ki bi polepšal žalostne dni?
Takrat ne pozabi dobrih ljudi in se spomni
tistih stvari, ki jih imaš rad
in ob katerih ti srce vzplamti.
Zakaj ženeš se biti milijonar,
da denar bil bi tvoj vladar.
Sreče ni v kovancih,
ampak pri družini, sosedih in znancih.
Čeprav si velik, majhen ali suh
se moraš imeti rad.
Ne smeš biti duh,
biti moraš močan
kot najmočnejši velikan.
Vsi različni, vsi enaki, vsi bogati,
vsi živimo na istem planetu
in vsi bi se morali spoštovati na tem svetu.
A spoštovanje velikokrat zbledi,
ker ne razumemo drugačnosti in sanj drugih ljudi.
Zakaj jih preprosto ne vprašamo,
in poslušamo njihove zgodbe in idej.
Ne vem, vem le to, da s tem ne premikamo nobenih mej.
Nemogoče je, da bi enaki bili,
neponovljivi unikati smo vsi,
ker če ne bi bili,
bi bilo nemogoče živeti.
Ker ti si ti,
jaz sem jaz
in to je tisto, kar združuje nas.
Petra Ravnikar, 9. razred
OŠ Janka Kersnika Brdo